Puotal:Jumieka

Frahn Wikipidia
Jump to navigation Jump to search
Welkom tu
Puotal: Jumieka
Flag of Jamaica.svgCoat of arms of Jamaica.svg
Jumieka [redaktar]

Jumieka (pronouns laka Jamieka ina soo ada paat) a waa ailan nieshan weh de paat a ih Grieta Hantiliiz, bout 234 kilamiita (145 ma) lang aa bout 80 kilamiita (50 ma) waid. Ih de ina ih Kyaribiyan Sii, an ih de bout 145 kilamiita (90 mi) sout a Kyuuba, aa 190 kilamiita (120 mi) wes a ih ailan weh niem Hispaniola, weh mek op fraa Hieti aa Daminikan Ripoblik.

Di fos piipl dem weh did liv ina Jumieka, a'i Tayiino dem weh did taak Arowak, did niem i ailan Xaymaca (pronouns laka zai-ma-ka), we miin iida i "Lan we ha wud ahn Waata", aar "Lan we ha Spring". Spien did uon Jumieka fos ahn dem did niem i Santiaago, bot Britn did tek i frahn dem ahn ton ih ina British Wes Indiz Kroun Kalani weh niem Jumieka. Ih get Indipendens fraa Britn ina 1962 bot stil tan ina ih Kamanwelt a Nieshan wid Kwiin Ilizabet II az di hed figa. Ih kyapital niem Kingston.

Jumieka hav ih tod nofis piipl weh chat Inglish ina Naat Amerika, aata Merika aa Kyanada ina da siem aada de. Jumieka ha bout 5 milian sitizn wid likl aanda haaf a dem a liv ina waa neks konchri. Muos a'i maigrant dem de a Merika, Kyanada aa Britn bot ih dayaspuora spred uova ih huol werl. Di bigis indoschri dem a baxait aa tuorizim. Sohn ada indoschri a kafi, koko, shuga, rom, sichros aa banaana.

Ischri [redaktar]

Jumieka a wan a di bigis Kyaribiyan ailan dem, pan we Arawak nietiv piipl yuuz tu liv. Wen Krixtifa Kolombos riich di ailan, im uon op di lan fi Spien. Bot stil, i neva riili get kolonaiz antil afta im ded. Fyuu dekied afta im ded,almuos aal a di Arawak dem wehn ded aaf. Spien afi difen di konchri gens nof nof ried fran di bokanier dem pan di mien siti, Spanish Toun. Ingglan ivenchali kyapcha di ailan ina wahn ried, bot di Spanish dem no lego dem uol pan di ailan til 1670.

Jumieka den go ton bies fi di haparieshan a di bokanier dem, inkluudn Kyaptin Henry Morgan. Chuu evribadi wehn fried a di bokanier dem, dem manij fi protek di ailan fram di ada koluonial powa dem. Afrikan piipl wehn get kyapcha, kidnap, ahn fuos ina slievri fi wok pahn plaantieshan wen shugakien ton di ailan bigis expuot.

Nof nof sliev kom a Jumieka chuu di Atlantik Sliev Chried wen ensliev Afrikan piipl kom a Naat Amerika. Fram de taim de, wuoliip a rieshal tenshan wehn de bout, an Jumieka wehn ab wan a di haiyis riet a sliev ribelyan outa aal a di Kyaribiyan ailan dem. Afta di British kroun abalish slievri, di Jumiekan de taat wok tuwaadz indipendens. Sins indipendens, di konchri hexpiiriens nof palitikal ahn ikanamik distorbans, we di kraim prablem we no tap gruo mek wos. Stil, di konchri kyan proud se i prajuus fyuu chreng palitikal liidaz.

Jaagrafi [redaktar]

Jumieka a di toerd bigis ailant ina di Kiaribiyan. Ijrap bitwiin latityuud 17° ah 19°N, ah langgityuud 76° ah 79°W. Mountn, inkluudn Bluu Mountn, daminiet di hinlan paat. Dem soroun bai wah naro kuostal lebl. Chiif toun ah siti inkluud di kiapital Kinston (Kingston) pah di sout kuos, Puotmuo (Portmore), Panish Tong (Spanish Town), Mandibl (Mandeville), Uochi Rayas (Ocho Ríos), Puot Antuoni (Port Antonio), Nigril (Negril), ah Mantiga Bie (Montego Bay) pah di naat kuos.

Kinston Aaba (Kingston Harbour) a di sebnt-bigis nachral aaba ina di wol, wamek deh mek di siti di kiapital ina 1872.

Tuuris achrakshan inkluud Donz Riba Faal (Dunn's River Falls) ina Sint An (St. Ann), YS Faal (YS Falls) ina Sint Ilizibet (St. Elizabeth), di Bluu Laguun (Blue Lagoon) ina Puotlan (Portland). Puot Rayal (Port Royal) ena di sait fi wah torobl oertkwiek ina 1692 we kaaz di ailant Palisiedoz (Palisadoes) fi faam.

Di klaimit ina Jumieka chrapikal, wid at ah yuumid weda, alduo aya hop inlan riijan plenti kuula. Som riijan pah di sout kuos, laka Liganii Plien (Liguanea Plain) ah Pijro Plien (Pedro Plains), muo jraya ina rien-sheda ieria.

Kiapital [redaktar]

Puotal:Jumieka/Kiapital

Lichacha [redaktar]

Puotal:Jumieka/Lichacha

Turismo [redaktar]

Puotal:Jumieka/Turismo